Logo
Print this page

Ko e Ngaahi Lea Tonga Heliaki, (Pē Lea Tonga Poloveape/Paloveape mo e Fakatātā) Fo'ou Featured

Palofesa Hufanga Dr. 'Okusitino Mahina Palofesa Hufanga Dr. 'Okusitino Mahina

FONUA MOE TALA/CULTURE AND LANGUAGE

‘ATIKOLO 35: KOE NGAAHI LEA TONGA HELIAKI (PĒ LEA TONGA POLOVEAPE / PALOVEAPE MOE LEA TONGA FAKATĀTĀ) FO‘OU

Fai ‘e Palōfesa Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina
Professor of Art, Culture + Critical Anthropology
Moana University + Vava‘u Academy for Critical Inquiry + Applied Research

Na‘a ku talanoa, he ‘atikolo 34, kihe “kuohili” (past), “lotolotonga” (present) moe “kaha‘u” (future), ‘aia ‘e lava pe ke toe fakalea koe “kuohoko,” “hoko” moe “kahoko.” ‘Oku toe ‘iloa he lea Tonga heliaki (pē lea Tonga poloveape / paloveape moe lea Tonga fakatātā) ‘ae “kuohili” koe “kuongamu‘a” (age-in-the-front), “lotolotonga” koe “kuongaloto” (age-in-the-middle) moe “kaha‘u” koe “kuongamui” (age-in-the-back), ‘aia ‘oku ‘uhinga ki hono ‘ave ‘ae ‘ilo moe poto tupu‘a ‘oe “kuohili” ‘o tuku ‘i “mu‘a” koe tuhulu ‘oe “lotolotonga” mo ‘ave ‘ae “kaha‘u” ki “mui” he “lotolotonga,” ‘aia ‘oku huluhulu‘aki ‘ae ‘ilo moe poto tu‘ufonua ‘oe “kuohili,” ‘o fakafenāpasi ‘ae ngaahi fepakipaki he vaha‘a ‘oe “kuohili” moe “kaha‘u” he “lotolotonga” he funga ‘oe tatau moe potupotutatau ke ma‘u ‘ae faka‘ofo‘ofa / mālie (‘o ‘uhinga fakasōsiale koe fiefia, melino moe nonga).

Teu lave heni, he ‘atikolo 35, kihe ongo lea fo‘ou, ‘aia kuo hoko koe ongo lea Tonga heliaki fo‘ou ‘oku mohu fau mo mālie atu, ‘o tānaki ki he‘etau ngaahi motu‘a lea heliaki tupu‘a mohu lahi mo loloto mo‘oni.

1. ‘Oku lahi ange ‘ae taimi teke he taimi lele – Na‘e ma‘u ‘ae lea mālie ni mei hono fa‘a fakapangopango‘i ‘e Peni Tutu‘ila ‘ae motokā hono kāinga ko Mōsese Niuafe, ‘aia na‘e lahi ange ‘ene taimi mate he‘ene taimi mo‘ui, ‘o ‘ikai lahi lele kae lahi teke. Na‘e ‘ikai ngata pē he punake ‘a Niuafe, ‘aia ‘oku ne kātoi mo lukufua ‘ae faiva ta‘anga, faiva hiva moe faiva haka ka na‘a ne toe tu‘ukimu‘a he faiva fakaoli, ‘aia ‘oku tefito hono fakafenāpasi ‘ae ngalipoto moe ngalivale, ‘o fakatupu ‘ae kata, ‘aia ko hono ma‘alali ‘ehe ‘atamai moe fakakaukau he‘ena ‘ilo ‘ae fepaki kuo hoko. ‘E lava pē ke ‘uhinga ‘ae lea heliaki ni kiha ngāue ‘oku lahi ‘ene fehalaaki mo fakafe‘atungia‘i ‘o tupu ai ‘ae ‘ikai ke ‘u‘uku mo nga‘unu kimu‘a. (‘E toe lava pē ke fulihi ‘ae lea Tonga heliaki ni, ‘o tu‘u fehangahangai koe: ‘Oku lahi ange ‘ae taimi lele he taimi teke).

2. Koe fai ke hulu koe fai ke maumau – Na‘e ma‘u ‘ae lea ni mā‘uhinga ni mei he lea ‘a Faifekau Dr Sione Lātūkefu kuo ne si‘i pekia he Polokalama Lea ‘ae Kautaha ‘ae Fānauako ‘Univēsiti Tonga (Tongan University Students’ Association) he ‘Univēsiti Fakafonua ‘o ‘Aositelēlia (Australian National University) lotolotonga ‘ene faiako mo fekumi mo ai hili ha‘ane faiako koe palōfesa he lēsoni hisitōlia ‘oe Moana / Pasifiki he ‘Univēsiti ‘o Pāpua Niukini (University of Papua New Guinea) ha ngaahi ta‘u lahi. Na‘e fakamamafa‘i ‘e Faifekau Dr Lātūkefu ‘ae mā‘uhinga ke potupotutatau ‘ae mo‘ui faka‘atamai, mo‘ui fakasino moe mo‘ui fakalaumālie, ‘o ‘ikai fai ke hulu ha taha, ‘aia ‘oku hoko ia ke maumau kotoa. ‘E lava pē ke ‘uhinga ‘ae lea heliaki ni ki hono fai ‘ae me‘a kotoa pē, ‘o tatau ‘ae ako, ngāue, lotu moe nofo, ke ‘oua ‘e hulu ha taha ka nau potupotutatau kotoa, ‘o ‘ikai hoko ha maumau. (‘E toe lava pē ke fulihi ‘ae lea Tonga heliaki ni, ‘o tu‘u fehangahangai koe: Koe fai ke tatau koe fai ke maau).

ANFF leva ē malanga kae a‘u,
‘Ofa fau moe manatu ma‘u,
Ka tau toki hoko atu.

Nepituno Media Online © 2015. All rights reserved.