Menu
cache/resized/7a303faa48902efd848c7494b9385c2b.jpg

RED

Rapid Engineering Diagnostic

Specialize in:

...

Ko e Ngaahi Lea Tonga Heliaki, (Pē Lea Tonga Poloveape/Paloveape mo e Fakatātā) Fo'ou Featured

Palofesa Hufanga Dr. 'Okusitino Mahina Palofesa Hufanga Dr. 'Okusitino Mahina

FONUA MOE TALA/CULTURE AND LANGUAGE

‘ATIKOLO 35: KOE NGAAHI LEA TONGA HELIAKI (PĒ LEA TONGA POLOVEAPE / PALOVEAPE MOE LEA TONGA FAKATĀTĀ) FO‘OU

Fai ‘e Palōfesa Hūfanga Dr ‘Ōkusitino Māhina
Professor of Art, Culture + Critical Anthropology
Moana University + Vava‘u Academy for Critical Inquiry + Applied Research

Na‘a ku talanoa, he ‘atikolo 34, kihe “kuohili” (past), “lotolotonga” (present) moe “kaha‘u” (future), ‘aia ‘e lava pe ke toe fakalea koe “kuohoko,” “hoko” moe “kahoko.” ‘Oku toe ‘iloa he lea Tonga heliaki (pē lea Tonga poloveape / paloveape moe lea Tonga fakatātā) ‘ae “kuohili” koe “kuongamu‘a” (age-in-the-front), “lotolotonga” koe “kuongaloto” (age-in-the-middle) moe “kaha‘u” koe “kuongamui” (age-in-the-back), ‘aia ‘oku ‘uhinga ki hono ‘ave ‘ae ‘ilo moe poto tupu‘a ‘oe “kuohili” ‘o tuku ‘i “mu‘a” koe tuhulu ‘oe “lotolotonga” mo ‘ave ‘ae “kaha‘u” ki “mui” he “lotolotonga,” ‘aia ‘oku huluhulu‘aki ‘ae ‘ilo moe poto tu‘ufonua ‘oe “kuohili,” ‘o fakafenāpasi ‘ae ngaahi fepakipaki he vaha‘a ‘oe “kuohili” moe “kaha‘u” he “lotolotonga” he funga ‘oe tatau moe potupotutatau ke ma‘u ‘ae faka‘ofo‘ofa / mālie (‘o ‘uhinga fakasōsiale koe fiefia, melino moe nonga).

Teu lave heni, he ‘atikolo 35, kihe ongo lea fo‘ou, ‘aia kuo hoko koe ongo lea Tonga heliaki fo‘ou ‘oku mohu fau mo mālie atu, ‘o tānaki ki he‘etau ngaahi motu‘a lea heliaki tupu‘a mohu lahi mo loloto mo‘oni.

1. ‘Oku lahi ange ‘ae taimi teke he taimi lele – Na‘e ma‘u ‘ae lea mālie ni mei hono fa‘a fakapangopango‘i ‘e Peni Tutu‘ila ‘ae motokā hono kāinga ko Mōsese Niuafe, ‘aia na‘e lahi ange ‘ene taimi mate he‘ene taimi mo‘ui, ‘o ‘ikai lahi lele kae lahi teke. Na‘e ‘ikai ngata pē he punake ‘a Niuafe, ‘aia ‘oku ne kātoi mo lukufua ‘ae faiva ta‘anga, faiva hiva moe faiva haka ka na‘a ne toe tu‘ukimu‘a he faiva fakaoli, ‘aia ‘oku tefito hono fakafenāpasi ‘ae ngalipoto moe ngalivale, ‘o fakatupu ‘ae kata, ‘aia ko hono ma‘alali ‘ehe ‘atamai moe fakakaukau he‘ena ‘ilo ‘ae fepaki kuo hoko. ‘E lava pē ke ‘uhinga ‘ae lea heliaki ni kiha ngāue ‘oku lahi ‘ene fehalaaki mo fakafe‘atungia‘i ‘o tupu ai ‘ae ‘ikai ke ‘u‘uku mo nga‘unu kimu‘a. (‘E toe lava pē ke fulihi ‘ae lea Tonga heliaki ni, ‘o tu‘u fehangahangai koe: ‘Oku lahi ange ‘ae taimi lele he taimi teke).

2. Koe fai ke hulu koe fai ke maumau – Na‘e ma‘u ‘ae lea ni mā‘uhinga ni mei he lea ‘a Faifekau Dr Sione Lātūkefu kuo ne si‘i pekia he Polokalama Lea ‘ae Kautaha ‘ae Fānauako ‘Univēsiti Tonga (Tongan University Students’ Association) he ‘Univēsiti Fakafonua ‘o ‘Aositelēlia (Australian National University) lotolotonga ‘ene faiako mo fekumi mo ai hili ha‘ane faiako koe palōfesa he lēsoni hisitōlia ‘oe Moana / Pasifiki he ‘Univēsiti ‘o Pāpua Niukini (University of Papua New Guinea) ha ngaahi ta‘u lahi. Na‘e fakamamafa‘i ‘e Faifekau Dr Lātūkefu ‘ae mā‘uhinga ke potupotutatau ‘ae mo‘ui faka‘atamai, mo‘ui fakasino moe mo‘ui fakalaumālie, ‘o ‘ikai fai ke hulu ha taha, ‘aia ‘oku hoko ia ke maumau kotoa. ‘E lava pē ke ‘uhinga ‘ae lea heliaki ni ki hono fai ‘ae me‘a kotoa pē, ‘o tatau ‘ae ako, ngāue, lotu moe nofo, ke ‘oua ‘e hulu ha taha ka nau potupotutatau kotoa, ‘o ‘ikai hoko ha maumau. (‘E toe lava pē ke fulihi ‘ae lea Tonga heliaki ni, ‘o tu‘u fehangahangai koe: Koe fai ke tatau koe fai ke maau).

ANFF leva ē malanga kae a‘u,
‘Ofa fau moe manatu ma‘u,
Ka tau toki hoko atu.

4 comments

  • Hufanga (Okusitino Mahina)
    Hufanga (Okusitino Mahina) Thursday, 17 March 2016 23:04 Comment Link

    Malo fau Talamatangi 'ae ma'u koloa pea ke kataki 'o tuku kotoa mai ho'o ma'u ke tau ta'imalie katoa ai, 'o tatau pe koe lea heliaki motu'a pe lea heliaki fo'ou, 'aia 'oku hoko ia koe ako kiate kitautolu kotoa he funga 'etau fevahevahe'aki moe fe'inasi'aki he maama, melino moe fiefia, 'o hange koe vaka mai 'ae akonaki ma'uhinga mo loloto kihe fanauako 'oe 'Univesiti ANU 'a Palofesa Faifekau Dr Sione Latukefu he lea "Koe fai ke hulu koe fai ke maumau" moe lea malie he funga 'oe faiva fakaoli 'a Peni Tutu'ila "'Oku lahi ange 'ae taimi teke he taimi lele," 'aia 'oku mita 'ae "lele moe "teke," 'o hange koe mita 'ae "hulu" moe maumau."

    'Ofa lahi moe hufaki,
    Hufanga

    Report
  • Talamatangi
    Talamatangi Thursday, 17 March 2016 13:30 Comment Link

    Mahina 'oku 'iai 'e me'a 'oku ui ko e fie'eiki. Ko e fie'eiki koha taha kuo mafuta he lea tonu atu ha taha. Ko e mahino kiate au ko e paenga ko 'eni ke tau talanoa tau'ataaina ai ki ha talanoa 'uhinga pea lave kene pukepuke 'etau anga fakapunake mo e anga fakafonua. Ko e ha leva hano palopalema 'a e lea tatau 'oku ou fokotu'u fakaako atu mei he GPS Angaha, 'Eua ki he lahi ange e taki he heka. Mahina ko e faiva fuhu 'oku 'iai e me'a ko e ki'i taataa pea toki a'u ai ki he tauhoka. Ka 'oku 'ikai foki ke u loto au ke ta'ofi pe fuhu he takai 'uluaki pe. Ka ke ki'i loloa atu ke a'u atu mo ha ki'i mahino si'i mei he funga fonua. Ko e lea 'a Peni Tutu'ila ko e lea motu'a fau pe ia ki he fanongo 'a e kakai 'o e fonua . Ka e pango he kuo 'osi fokotu'u he'e kau helohelo 'o e lea Tonga ia ha lea 'oku 'uhinga tatau mo ee ne lea 'aki 'e Peni.

    Report
  • Hufanga (Okusitino Mahina)
    Hufanga (Okusitino Mahina) Tuesday, 15 March 2016 18:45 Comment Link

    'Oku ou fakamalo atu Talamatangi he tapa kuo ke fai, pea 'oku 'uhinga fakaako mo faka'aati (mo fakalotu) 'ae kolomu ko 'eni: "Fonua moe Tala / Culture and Language" he "Nepituno" koe talanoa kihe ngaahi 'ilo (knowledge) moe poto (skills) 'oku ma'u he ako (eductation) fakaTonga, 'aia 'oku fa'oaki he fonua (culture) mo fetu'utaki he tala / lea (language) he ta moe va, 'o 'uhinga ke tau tanaki kiai he funga 'oe maama, mahino, fiefia moe melino kae 'ikai koe fetau moe fakakikihi, 'aia 'oku lava ko ho'o toitoi mai mo ngaue'aki 'ae hingoa fakatenetene.

    'Oku 'ataloa 'ae kolomu ke fai ai ha talanoa fakaako lelei mo maau, pea 'o kapau 'oku 'iai ha'o ma'u pea ke tanaki mai ke tau fevahevahe'aki mo fe'inasi'aki kae hange 'oku ke tu'utau mo fakamoveuveu. Na'a ku talanoa tau'ataina kihe lea 'a Peni Tutu'ila: "'Oku lahi ange 'ae taimi teke he taimi lele" he 'oku malie atu mo loloto fau, 'aia 'oku fakata'anga / fakamaau mo fakatufungalea / fakafaivalea hono anga, 'o 'ikai hange koe lea na'a ke fokotu'u mai: "'Oku lahi ange 'ae taimi taki he taimi heka," 'o tokehekehe 'ene to'onga.

    Na'e 'ikai keu ngaue'aki 'ae lea 'a Faifekau Dr Sione Latukefu ko 'ene palofesa ka na'a ku ngaue'aki 'ene lea ko 'ene malie mo loloto pe 'iate ia, 'o mu'aki'aki 'ae vaka mai ai 'ene fale'i kihe fanauako, 'aia 'oku 'ikai fihia ia he faka'uhinga mohu polopalema na'a ke fai. Na'e kau he'ene lea 'o pehe, "Na'a ku nofo 'o kumi ha lea 'e tuha moe taau moe 'alunga moe tukunga 'oe semina 'ae fanauako pea na'a ku fatufau ha lea fo'ou, 'aia koe fai ke hulu koe fai ke maumau."

    'Oku fefe keke toe sio kihe 'uhinga pea toki vakai 'ae ma'ungatala! Koia ai, Talamatangi 'oku ou fokotu'u atu keke tuku mai ho'o koloa 'ilo moe poto fufu mo fonu ke tau vahevahe mo 'inasi ai, 'aia 'oku kau kotoa pe kihe fakahulu mo fakalahi 'etau ngaahi nge'esi kato / ipu maha!

    'Ofa hulu moe manatu fau,
    Hufanga

    Report
  • Talamatangi
    Talamatangi Friday, 11 March 2016 12:05 Comment Link

    Na'e 'iai ha motu'a mei he lolo ne hiki mai 'o nofo 'Eua pea na'e fo'ou 'ia 'a e motu'a he tokolahi 'a e fanga hoosi 'o Eua pea 'asili ai ki he 'ene sio ki he lele ta'e nofo'a mo ta'e piki pe matu'a 'Eua he lolotonga e oma 'a e hoosi pe a na'e 'iloa e motu'a ko TAKILALO he na'e taki lalo pe 'ene hoosi ki 'uta pea toe taki lalo mai pe ki kolo. Pea ko e lau ia 'a e kau 'Eua ki he motu'a Vava'u lahi ange taimi taki he taimi heka.
    Ko Ha'apai ko e kakai mo'ui fakapotopoto pea ko e lea 'eni 'oku nau ngaue'aki pe 'ai'ai fakafuofuo pe he ka hulu pe lahi 'e maumau. Ko e lea mo e fakakaukau kuoke tuku mai ko e me'a pe ia ne lea 'aki pe 'e he kakai Tonga mei he kuonga ko ee. Ka ko e uhii ko Professor Latukefu ko e tangata 'iloa pea kuo 'ai leva ia ko 'ene lea. Hufanga foki ki he ngaahi paloveape moe ngaahi lea Tonga he 'oku 'osi kakato pe ai 'a e me'a 'oku ke feinga ke fokotu'u mai. Teu tukuatu ha ngaahi lea 'oku 'uhinga ki he me'a ko 'ena 'oku ke fotu'u mai he hoko mai.
    Malo

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top