Menu
Latest News

Mahu’inga ke Fakatolonga Lea Faka-Niua Fo’ou Featured

Mahu’inga ke Fakatolonga Lea Faka-Niua Fo’ou

Nuku'alofa, 16 'Okatopa 2015. Ko e taha’i ngāue fisifisimu’a ia mo ma’ongo’onga ‘oku fakahoko ‘e he ‘Univesiti ‘o e Pasifiki Tonga (USP) ‘a hono teke ke fakatolonga mo fakaake ‘a e Lea Faka Niua Fo’ou ‘a ia ‘oku kamata ke mole mo mōlia atu mei he fonua.

‘Oku fakahoko ai ‘e he ‘Univēsiti ha polokalama ako fekau’aki mo e lea ni ‘a ia ‘e lele ‘i he māhina ‘e taha mei he ‘aho 20 ‘o ‘Okatopa ki he ‘aho 19 ‘o Nōvema 2015. ‘Oku ‘i ai ‘a e poupou ‘a e lahi ‘a e tafa’aki tukufakahoko ‘a e ongoongo ni ki hono teke ‘o e ngāue fisisisi mu’a ni mo e ‘amanaki ke ‘oua na’a mole ‘a e konga mahu’inga ko’eni ‘o e tuku fakaholo ‘o Niua Fo’ou kae pehe ki Tonga kotoa.

‘I hano faka’eke’eke ‘o Palōfesa Hufanga Dr. ‘Okusitino Māhina ko e mataotao ‘i he Tala ‘o e Fonua mo e Hisitōlia mo e Tukufakaholo ‘o Tonga na’a ne fakahā ai ko e taha’i ngāue mahu’inga mo lelei ‘eni he ko e Lea faka-Niua Fo’ou ‘oku makehe pea ‘oku taha pe ia ‘i mamani. ‘Oku mahu’inga ke fakatolonga he ko e mata’ikoloa ia ‘a e fonua pea ka mole koe mole ai pe ia 'a e konga mahu'inga hotau hisitōlia.

"'Oku 'i ai foki 'a e kakai mei he motu mama'o ni 'oku nau maa'i tokua 'a e lea ni ka 'oku puli 'iate kinautolu hono mahu'inga pea 'oku totonu ke nau laukau 'aki", ko e fakamatala ia 'a Palofesa Māhina.

Na'e fakaha 'eha 'ofisa mei he 'Univesiti 'o e Pasifiki Tonga Va'a 'i Tonga ni 'oku 'i ai 'a e 'amanaki lelei ki ha kau mai ki he polokalama ako ni.

1 comment

  • Hufanga (Okusitino Mahina)
    Hufanga (Okusitino Mahina) Friday, 16 October 2015 12:47 Comment Link

    'Oku tatau nai moe ha pea tuha 'ape kihe ha 'ae ongoongo mohu fungani mo masani kuo talaki mo tufaki he ngalu'uhila 'oe vahaope, 'o ma'uno'una he loto koe mafana mo mapunopuna he 'atamai koe fiefia, hono toe fakaake mo fakakake 'ae lea fonu malie mo loloto fau hotau kainga Niuafo'ou mei he Tokelau Mama'o moe Vailahi.

    'Oku tonu ke fai hono vikia mo sania 'ae USP kae tautefito kihe Talekita Dr 'Ana Hau'alo'ia Koloto mo Palofesa 'Akihisa Tsukamoto, 'aia 'oku fekumi mo tohi he lea Niuafo'ou, koe fakakaukau moe ngaue fakaLo'au Tokaima'angana mo faka'Aisea Mataloloa hono toe fakakau 'ae lea 'a Niuafo'ou koe taha 'oe ngaahi sapuseki/lesoni faka'univesiti 'oku fakatotolo, ako mo tohi he 'Univesiti USP.

    'Oku matu'aki ma'uhinga 'eni he 'uhinga 'oku fetu'utaki he me'angaue koe lea/tala (language) 'ae 'ilo (knowledge) tupu'a moe poto (skills) tu'ufonua 'oku fa'oaki he me'angaue koe fonua (culture), 'aia 'oku hoko hono tauhi, tokanga'i mo malu'i 'ae fonua moe tala/lea fakatou'osi ko hono toe tauhi, tokanga'i mo malu'i 'ae ;ilo moe poto fakatouloua.

    'Oku kau heni 'ae ngaahi 'ilo tupu'a moe poto tu'ufonua fekau'aki moe ngaahi faiva moe mo'ui/nofo, 'o hange koe faiva tamanu'uli, tala 'oe malau 'oe Vailahi moe tala 'oe 'afato/'ofato, 'aia 'oku hoko koe ngaahi me'akai tu'ufonua 'oku 'ikai ngata pe he'ene ma'uivi, ifo moe vovo kae toe makehe ai 'ae tala 'o Niuafo'ou mei Tonga kotoa mo Mamani foki.

    'Oku 'ikai koia pe ka koe lea koe 'aati, 'o hange koe tufunga lea, faiva lea, faiva talanoa, faiva malanga moe faiva ta'anga, 'aia 'oku toe fekau'aki moe faiva hiva moe faiva haka, 'o 'ikai ngata pe hono fakaafo/fakafasi 'ae faiva ta'anga koe hiva mo fakahaka 'ae faiva ta'anga moe faiva hiva koe haka, 'aia koe faiva haka.

    'Oua toe tuku ha ivi Masila mo Teke-'o-Vailahi mo hotau kainga mei Tokelau Mama'o he poupou kia Dr Koloto moe USP mo Palofesa Tsukamoto hono pao-mo-toloaki mo toloaki-mo-tafunaki 'ae mataafi 'etau lea malie mo mohu he ka faifai 'o mole 'etau mata'ikoloa koe mole kaafakafa ia ma'a Niuafo'ou, Tonga mo Mamani lahi.

    ;ANFF leva e malanga kae tau,
    'Ofa fonu fau moe manatu hulu atu,
    Hufanga

    Report

Leave a comment

Make sure you enter all the required information, indicated by an asterisk (*). HTML code is not allowed.

back to top